Zanimivo branje


11. oktober, 2011

♥ Glas tišine♥

Večina ljudi ima občutek, da je njihova identiteta, občutek lastnega »jaz-a«, nekaj neizmerno dragocenega, nekaj kar nočejo izgubiti. Zato se tako bojijo smrti.

Izgleda nemogoče in zastrašujoče, da bi »jaz« lahko nehal obstajati. No, ta dragoceni »jaz« si zgrešeno predstavljamo svoje ime, obliko in zgodbo, ki je vezana nanj.

»Jaz«, je šele začasna oblika v polju zavesti.

Vse dokler poznamo le to obliko identitete, se ne zavedamo, da je tisto kar je najbolj dragoceno naša lastna bit, naš najbolj skrivnostni občutek »Jaz Sem«, sama zavest. To je tisto večno v nas – in edino kar ne moremo zgubiti. 

Vedno, kadar v življenju začutite ali doživite veliko izgubo nečesa, kar imate radi (doma, bližnjega, ugleda, zaposlitve, telesnih sposobnosti…), nekaj v vas umre. Počutite se zmanjšane v svojem občutku tega, kar ste. Lahko se pojavi tudi občutek izgubljenosti…

Kdo sem jaz brez tega?«

Ko vas zapusti ali razpade oblika, s katero ste se identificirali kot delom sebe, je to lahko precej boleče. V tkanju vaše usode nastane luknja.Ko se to zgodi, ne zanikajte ali zanemarjajte bolečine oziroma žalosti, ki jo čutite. Sprejmite ju. Bodite zavestni k nagibanju uma, ustvarjanju zgodbe o izgubi v kateri sebi pripisujete vlogo žrtve. Strah, bes, samopomilovanje so  čustva, ki to vlogo spremljajo. Postanite zavestni tistega, kar se skriva za občutki, kot za zgodbo, katero si je izmislil um in to je luknja, prazen prostor. Ali se lahko soočite z neobičajnim občutkom praznine in jo sprejmete?

Če lahko, morda odkrijete, da niti ni tako hudo. Morda se presenetite, ko se zaveste, da iz te praznine izvira mir.

Kadarkoli nekdo umre, kadarkoli se razdre življenjska oblika, Bog, brezoblično in nevidno, blešči skozi odprtino, katero je oblika pustila za sabo .

Zaradi tega je smrt ena najsvetejših stvari v življenju. Zaradi tega se na vas, skozi smrt in sprejetje smrti, lahko spusti Božji mir…

  Iz knjige Eckharta Tolla
»Glas tišine«

Vaš Planetarij


14. april, 2011

♥ Eno z Zemljo♥

Za mala semena
Ne potrebujem sadilne palice
Pokleknem
Z golimi prsti
Naredim luknje
Se nežno dotikam semen
Čeznje pogladim zemljo
Da bi se
Spominjala name

V vseh drobnih gubah prstov
V gubasti koži
Pod toplimi nohti
Tiči temna zemlja
Roke so postale eno z zemljo
In z njim tudi jaz

Ledeno bistra voda
Šepetajočega potoka
Se dotakne prstov
Odplakne zemljo
Jo vrne svojemu kraljestvu
Na rokah je voda
Postale so eno s potokom
In z njimi tudi jaz.


Norman H. Russell

Vaš Planetarij


20. december, 2010

Za Walt Disney-a lahko rečemo da je velik mistik, ki je skozi risanke in pravljice na čaroben način prenašal duhovne resnice v svet tako otrok, kot odraslih.

Čeprav se tega nismo zavedali in mogoče spregledali globok pomen in nauk v številnih sporočilih, poglejmo primer, kje se skriva simbolika in nauk v pravljici »SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV« …

…Kraljica stoji pred ogledalom (arhetipski simbol Jaza) in postavi vprašanje:
»Ogledalce, ogledalce povej, kdo najlepši v deželi je tej?«
Ogledalo odgovarja: »Sneguljčica!«

Mogoče je Sneguljčica simbol Kraljičinega Višjega Jaza, Kraljica pa je tradicionalni Ego, ki je vezan na materialne stvari in upravljanje z njimi. Kraljica resnično govori kako mora ubiti svoj Višji Jaz, ki je nagonsko sili da zazna stvari, katere raje ne bi videla. Končno, njen Višji Jaz »drgne« in pomiva tla dvorca, ki predstavlja celoto Jaza, podoben resničnemu mistiku, katerega Bog vidi v vsem, mir in izpolnjenost pa najde tudi v najbolj posvetnih nalogah.

Svojem lovcu Kraljica ukaže da ubije Sneguljčico in da ji prinese njeno srce – središčno čakro, ki združuje Višji ter nižji jaz!
Seveda lovec dovoli Sneguljčici zbežati v gozd, ubije divjega prašiča ter odnese njegovo srce Kraljici.

Tukaj se za Sneguljčico začne »temna noč Duše« , kjer noč preživi v gozdu, zelo prestrašena zaradi vseh tistih oči okoli sebe, ki strmijo vanjo.

Ob svitu se zaveda da so vse tiste oči, oči živali, ki so jo ščitile. In ko varno premaga temno noč, se začne njeno potovanje. Čez nekaj časa pride do mostička, ki pelje do slamnate hišice. Sneguljčica prečka mostiček na drugo stran (klasični simbol duhovne preobrazbe) in vstopa v hišico svojega novega Jaza. Takoj začne čiščenje in preurejanje hišice, po svojem lastnem občutku. Prerasla je Kraljično, svoj nižji Jaz.

Prihaja sedem palčkov, rudarjev, ampak jih Sneguljčica, preden jih pusti vstopiti v hišo, napelje da se umijejo.
Z drugimi besedami, po tem ko je odkrila svoje čakre, jih začne takoj prečiščevati. To je uvod v čiščenje Duše.

Med tem v dvorcu, Kraljica odkrije kako je njen Višji Jaz še vedno živ . Pripravlja strupeno jabolko – tradicionalni prepovedani sadež spoznanja dobrega in zla. Kraljica Sneguljčici da jabolko, ki ga poje in pade v globok spanec. Ko spi, se spušča v spodnji svet arhetipskega kraljestva . Da lahko priplava na površje iz »sanjarije«, mora združiti svoj animus in animo, princa in princesko, moške in ženske dele svoje duše. Iz tega združenja sledi vstajenje celotnega bitja, zavestnega, obdarjenega z razumevanjem samega sebe ter ozdravljenja.

Naš cilj je v marsičemu enak kot pri Sneguljčici – pripraviti ego da konča borbo proti Višjemu jazu, združiti dele lastne narave in čakre, prebuditi se ter prevzeti skrb za lastno življenje. Vsak napor, ki ga naredimo, ne glede na to, koliko se nam zdi brez značaja, nas vedno vodi bližje, tako telesnemu, kot duševnemu zdravju.

kratka navedba iz knjige Caroline Myss - "Why people don't heal and how they can"

4. oktober, 2010

♥ Prireditev ob zaključku bralne značke v OŠ Roje ♥

(Članek je bil objavljen v Domžalskem glasilu Slamnik, avtor: Tatjana Jakovljević)

Ko se je Lordu Chesterfieldu utrnila misel "Najboljša knjiga je najboljša družba", je v enem stavku napovedal delček misli naših učencev, ki so v letošnjem letu z velikim zanimanjem in veseljem opravljali bralno značko. Preživeli so namreč nemalo uric v raziskovanju kreacij otroške in mladinske literature.

Bralna značkaBralno značko je uspešno zaključila dobra polovica naših učencev. Njihovo zagnanost smo ob koncu leta počastili s prireditvijo, na kateri nas je obiskala pisateljica Jadranka Šafarič. Pisateljica je za učence pripravila predstavitev svoje knjige Kamen hvaležnosti. V njej je predstavila pomen hvaležnosti tako, da so ga razumela in sprejela vsa srca udeležencev prireditve. V svojo točko je aktivno vključila tudi učence, ki so z entuziazmom pristopali k mikrofonu in prispevali k razvoju točke. Povedali so, da so hvaležni staršem, da skrbijo za njih, učiteljem, da jih učijo, ravnateljici, da vodi šolo, kuharici, da pripravlja slastne obroke, čistilki, da skrbi za čisto šolo, hišniku, da skrbi za okolico šole, učenci so se zahvalili puncam, da jih imajo rade, učenke so se zahvalile fantom, da jim grejejo srca. Ob izrazih hvaležnosti so se orosile marsikatere oči. Na koncu pa je vsem udeležencem prireditve pisateljica ga. Šafarič podarila mali kamen hvaležnosti, ki je še dolgo v dan grel otroške in mladostnikove dlani.

Na prireditvi pa so tudi učenci sprejeli izraz hvaležnosti za njihov trud pri opravljanju bralne značke. Prejeli so priznanja in male pozornosti v obliki otroške in mladinske literature, ki jim bo delala družbo v sproščenih poletnih dnevih. Učenci so bili čestitk ravnateljice, pohval in nagrad izredno veseli. Slutim, da bo prihodnje šolsko leto še več mladih nadebudnežev, ki bodo pridno trkali na vrata tople knjižnice OŠ Roje in vanjo vnašali hvaležnost vsem pisateljem in pesnikom, ki skrbijo za dobro družbo naših učencev.

Vaš Planetarij


23. junij, 2010

♥ Pridobivanje in odpoved ♥

Dva meniha sta bila na potovanju. Eden izmed njiju je prakticiral duhovnost pridobivanja, drugi je veroval v odpoved. Ves dan sta razpravljala o svojih Različnih duhovnostih, dokler nista proti večeru prišla do brega reke.

Tisti, ki je veroval v odpoved, seveda ni imel s seboj denarja.

»Ne moreva plačati čolnarja, da bi naju prepeljal čez, toda zakaj bi bila zaskrbljena zaradi telesa? Prenočila bova tu, pela hvalnice Bogu in jutri bova gotovo našla dobro dušo, ki bo plačala najin prevoz.«

Drugi je rekel: « Nobene vasi ni na tej strani reke, nobenega zaselka, niti koče, niti zavetja. Požrle naju bodo divje zveri, ali pičile kače, ali bova zmrznila. Na drugi strani reke bova lahko preživela noč varno in udobno. Imam denar, da plačam čolnarja.«

Ko sta bila varno na drugi strani reke, je očital tovarišu: » Vidiš, kako je važno, da imaš  denar? Lahko sem rešil tvoje in svoje življenje. Kaj bi se zgodilo nama , če bi bil tudi jaz mož odpovedi, kot ti? »

Drugi je odvrnil: » Tvoja odpoved je bila tisto, kar naju je varno spravila čez, kajti ločil si se od svojega denarja, da si plačal čolnarja, ali ne? Še več, ker v svojem žepu nisem imel denarja, je postal tvoj žep moj. Ugotovil sem, da nikoli ne trpim - vedno je poskrbljeno zame. «

Vaš Planetarij


10. marec, 2010

♥ Zgodba o dobrem in slabem

Modrec zadane na loteriji dragocen avtomobil. Družina in prijatelji se veselijo zaradi njega in pridejo proslavljati dogodek. »Ali ni to čudovito?« so rekli. »Imaš pa srečo!« Modrec se nasmehne in reče: »Mogoče...«. 

Nekaj tednov je užival v vožnji z avtomobilom. Toda en dan se pijani voznik zaleti v njegov novi avtomobil in modrec konča v bolnišnici s številnimi poškodbami. Družina in prijatelji ga obiščejo in rečejo: »Res nisi imel sreče!« Modrec se spet nasmehne in reče: »Mogoče...«.

Eno noč, ko je še ležal v bolnišnici, je prišlo do drsenja tal, in njegova hiša je končala v morju. Prijatelji so ga naslednji dan obvestili o celem dogodku in  »nesreči«.  »Ali ni res sreča, da si vseeno bil tukaj v bolnišnici, ker bi se ti zgodilo kaj hujšega, če bi bil doma?« In modrec je spet odgovoril: »Mogoče...«.

NAUK ZGODBE:

»Mogoče« modrega človeka kaže na to, da se je odločil, ne presojati tistega, kar se dogaja.

Namesto da sodi o dogodkih, le te sprejema in se zavestno usklajuje z »višjim redom, planom«. Zaveda se, da včasih um ne more razumeti, kakšen namen ima na videz »naključni dogodek« v celotni sliki Stvarstva. No, naključja ne obstajajo, tako kot dogodki ali stvari same od sebe, izločene od vsega ostalega. Atomi, ki zdaj oblikujejo naše telo, so nekoč gradili zvezde, vzroki najmanjšega dogodka so dobesedno neskončni in večinoma na nerazumljiv način povezani s celoto.

»Smisel«  življenja se največkrat povezuje s tistim, kar mi mislimo, da je »dobro«, vendar »dobro« je lahko vseskozi v nevarnosti od zloma, uničenja, nereda, v nevarnosti pred »slabim«, ko nimamo več smiselne razlage in ko vse razlage o smislu življenja postanejo absurdne. Vendar, če priznamo kaos in se mu prepustimo, ko zajame naše življenjske okoliščine, lahko odpre vrata višjemu namenu v celotni sliki Stvarstva.

»Ker je modrost tega sveta norost pred Bogom.«  --Biblija

Vaš Planetarij


7. januar, 2010

♥ Zgodba o kralju in modrecu ♥

Nekoč je živel kralj, nenehno razpet med srečo in potrtostjo. Najmanjša stvar ga je lahko zelo razburila, sreča pa se je hitro obračala v razočaranje in obup.

Prišel je trenutek, ko je kralj, utrujen od samega sebe in življenja, začel iskati izhod. Poslal je po modreca, ki je živel v njegovem kraljestvu in za katerega se je govorilo, da je razsvetljen…

Ko je modrec prispel, mu kralj reče:
»Hočem biti podoben tebi…Ali mi lahko daš nekaj, kar bi v moje življenje prineslo ravnotežje, vedrino, modrost? Plačal bom, kolikor boš hotel!«

Modrec odgovori:
»Mogoče ti pa res lahko pomagam…No, cena je tako visoka, da celo tvoje kraljestvo ne bi bilo dovolj. Tako ti dam to kot darilo, če ga boš znal ceniti…«

Kralj ga prepriča in modrec odide…

Nekaj tednov pozneje se modrec vrne in preda kralju okrašeno žadovo škatlico. Kralj odpre ter v njej najde enostaven, zlat prstan. Na prstanu so bile vrezane črke:

»TUDI TO BO MINILO«
»Kaj to pomeni???« vpraša kralj…

Modrec odgovori:
»Vedno nosi ta prstan. Karkoli se zgodi, preden sploh pomisliš ali poveš, ali je kaj »dobro« ali «slabo«, dotakni se prstana in preberi napis…Tako boš vedno umirjen.«

TUDI TO BO MINILO - besede ne govorijo o tem, da ne rabimo uživati v lepotah življenja, ali da nam dajejo uteho v obdobju trpljenja… Imajo bolj globok namen…da smo zavestni kratkotrajnosti vsake situacij, ki je posledica vseh oblik, »dobrih« in »slabih«.
Ko postanemo zavestni kratkotrajnosti in minljivosti vseh oblik in dogodkov, se s tem manj vežemo, ter poistovetimo z njimi..

To ne pomeni, da bomo manj uživali v tem…Prav obratno…uživamo lahko več ter bolj zavestno!

Vaš Planetarij


14. september, 2009

♥ Eden od vas je mesija ♥

Učitelj, ki je meditiral v votlini na Himalaji, je odprl oči in zagledal nepričakovanega obiskovalca, ki je sedel pred njim – opata zelo znanega samostana.

» Kaj iščeš?« je vprašal učitelj.

Opat je pripovedoval žalostno zgodbo. Njegov samostan je bil nekoč slaven po vsem zahodnem svetu. Celice so bile polne mladih kandidatov in cerkev je donela od petja menihov.

Toda težki časi so prišli v samostan. Ljudje se niso več zgrinjali tja, da bi se nahranili z duhovno hrano, dotok mladih kandidatov je usahnil, v cerkvi je postalo tiho. Ostala je samo peščica menihov in ti so s težkim srcem opravljali svoje dolžnosti. Opat je hotel izvedeti tole:

»Ali je samostan zaradi našega greha prišel do tega stanja?«

» Da,« je rekel učitelj, »zaradi greha nevednosti.«

» In kakšen je ta greh?«

»Eden od vas je mesija – preoblečen – in vi tega ne opazite.«

Ko je učitelj to rekel, je zaprl oči in se vrnil k svoji meditaciji.

Ves čas napornega potovanja nazaj v samostan je opatu hitreje bilo srce ob misli, da se je mesija – sam mesija – vrnil na zemljo in živi prav v njegovem samostanu.
Kako to, da ga ni spoznal? In kdo bi to utegnil biti? Brat kuhar? Brat zakristije? Brat ekonom? Brat prior? Ne, on ne; žal ima preveč napak. Toda učitelj je rekel da je preoblečen. Ali bi lahko te napake del njegove preobleke?

Če je natančno premislil, je imel vsakdo v samostanu napake. In eden od njih mora biti mesija!

Ko se je vrnil v samostan, je zbral menihe in jim povedal, kaj je slišal. Nejeverno so gledali drug drugega. Mesija? Tukaj? Neverjetno! In vendar je bilo rečeno da je tu preoblečen. Potem, mogoče. Kaj če je to ta in ta? Ali oni tam? Ali…

Ena stvar je bila gotova: če je mesija tu preoblečen, ni veliko verjetnosti da bi ga spoznali. Zato so začeli postopati drug z drugim spoštljivo in obzirno.

»Nikoli ne veš,« so si rekli, ko so imeli opraviti drug z drugim, »morda je ravno ta.«

Rezultat tega je bil, da je ozračje v samostanu postalo polno veselja. Kmalu je prišlo na ducate kandidatov za vstop v red in zopet je cerkev odmevala od svetega in veselega petja menihov, ki so žareli od duha ljubezni.

Kaj pomagajo oči,
če je srce slepo?

Vaš Planetarij


30. avgust, 2009

♥ Indijska legenda o Brahmi♥

To je legenda o Bogu Brahmi, ki je živel čisto sam. Nič ni obstajalo razen njega, in bilo mu je strahotno dolgčas.

Zaželel se je malce poigrati, a kaj, ko ni bilo nikogar, ki bi se igral z njim. Zatorej je ustvaril prelepo Boginjo Majo. Ko ji je povedal, s kakšnim namenom je to storil, mu je odvrnila:

»Prav, pa se pojdiva najlepšo igro, kar jih je, vendar moraš storiti, kaj ti bom rekla.«

Brahma se je strinjal in po njenih navodilih ustvaril celotno vesolje; sonce, zvezde, mesece, planete. Potem je ustvaril Življenje na Zemlji: živali, oceane, ozračje, vse…
Maja je rekla:

»Kako je lep ta svet slepila, ki si ga ustvaril. Zdaj pa bi rada, da ustvariš še žival, ki bo tako pametna in zavestna, da bo cenila to tvojo stvaritev.«

In tako je Brahma nazadnje ustvaril še ljudi. Ko je dokončal svoje Stvarstvo, je vprašal Majo, kdaj se bosta začela igrati.

»Takoj zdajle,«

je odgovorila. Zgrabila je Brahmo in ga razsekala na tisoče drobnih, drobcenih koščkov. Potem je v vsakega človeka vtaknila po en košček in rekla:

»Igra se začenja! Storila bom, da boš pozabil, kaj si ti, ti pa boš poskušal najti samega sebe!«

…in je ustvarila sanje. Brahma se še dandanes trudi spomniti, kdo je.

NAUK ZGODBE: Brahma je v vsakem izmed nas. Maja nam brani, da bi se spomnili, kdo v resnici smo. Ko se prebudimo iz sanj, spet postanemo Brahma (Bog). In če tedaj Brahma v Vas reče:« Prav, prebujen sem, kaj pa ostali del mene?« Lahko Vi resnico delite z drugimi, da se bodo še oni prebudili.

Vaš Planetarij


2. marec, 2009

♥ Poslanci svetlobe (Lightworkers) ♥

Živimo v blagoslovljenem obdobju, obdobju velikih sprememb in neverjetnih možnosti.
Večina se nas še ne zaveda svojih potencialov, neskončne moči in večne energije, ki spi znotraj nas; moč, ki ima odgovore na vsa naša vprašanja… Človek še vedno išče potrditev od drugih in obilje zunaj sebe; da postane nekaj, nekdo, katerega bodo drugi sprejeli in cenili…

V tem obdobju velikih sprememb v evoluciji človeštva, je vse več posameznikov, ki iščejo »svojo pot«. Čutijo, da je to dolžnost vsakega posameznika in imajo močan notranji klic, da obstaja nekaj več kot jim govori okolica in navadno življenje večine. Z veliko poguma posvetijo življenje iskanju svoje resnice in notranjega blagostanja.

Večinoma so na začetku zasmehovani od okolice, zato je lahko prisoten občutek osamljenosti… Ta občutek sčasoma preneha, ko vse bolj iz posameznika na dan prihaja brezpogojna ljubezen do sebe in drugih, ki raste iz tišine in časa, ki je posledica truda, posvečenega osebni rasti… Zavedajo se, da je največji guru, učitelj, znotraj nas. Veliki metafiziki danes potrjujejo, da ni več čas za iskanje odgovorov in učiteljev zunaj sebe…Ti so nam še vedno lahko v pomoč in oporo pri učenju in napredovanju, vendar svojo resnico najbolje začutimo, ko se povežemo s to močjo in modrostjo, ki je znotraj nas.

Na koncu so poslanci svetlobe resnični primer obilja in blagostanja na vseh področjih svojega življenja in pogosto iskani kot učitelji, ki pomagajo drugim…
Poslanci svetlobe so močno povezani s svojo notranjo močjo in zato imajo manj potrebe po spanju, hrani, in odvisnosti od ljudi in zunanjih okoliščin…Preplavlja jih čista radost bivanja, ki osvobaja na vseh nivojih…

S svojim vzorom spreminjajo svet na lahek, celo igriv način, ker tisto kar počnejo, počnejo s srcem. Poslanec svetlobe je lahko vsak, ne glede na poklic: pevec, plesalec, šaman, zdravnik, kmet, starš, igralec, pisatelj, učitelj, čistilka… Ne glede na zunanjo »nalepko«, ko je ta v polni prisotnosti in uživa v delovanju, sama dejavnost izžareva pozitivno energijo, ki se širi navzven.
Poslanci svetlobe delujejo tudi globalno. Širijo ozaveščenost na področju ekologije, vzgoje, osebne rasti, širijo mir, ki se vedno začne najprej v notranjosti posameznika, ter učijo o resničnih življenjskih vrednotah. Spoštujejo vse oblike življenja.

Vsi smo lahko poslanci svetlobe. Ko je duša pripravljena in voljna razkriti svojo božanskost iz svoje notranjosti, so potrebne štiri stvari, in sicer:

  1. Želja
  2. Vera
  3. Volja
  4. Poslušnost

Od teh štirih, je poslušnost božanskemu v sebi poslednja stvar, kateri bi ego podlegel.
Dnevni spored poslancev svetlobe vključuje osredotočanje pozornosti na prehrano, telovadbo, čas v tišini, naravi in osami ter usklajevanju z DOW-om (Divine On Within). To pomeni »Božansko Znotraj Nas«. Pozorni so na kvaliteto misli, besed ter dejanj.
Bolj smo povezani z božanskim v sebi, bolj naše življenje odseva radost in obilje na vseh področjih.
In kaj želi DOW?
Izraziti se skozi nas na vseh nivojih, to pa nam prinaša radost, ljubezen, modrost in moč.

Srečno!

Vaš Planetarij


2. marec, 2009

♥ Resnična zgodba♥

Wicca:
"V vsakem življenju imamo skrivnostno obveznost ali nalogo, najti vsaj eno od teh Drugih Polovic. Največja Ljubezen, ki jih je razdvojila, ima namen z Ljubeznijo jih ponovno združiti."

Brida:
"Kako lahko vem, kdo je moja Druga Polovica?"

To vprašanje je imela za najpomembnejše vprašanje v svojem življenju, ki ga je kadarkoli postavila.

Wicca (čarodejka):
"
Tako, da se izpostaviš tveganju. Tveganju pred neuspehom, prevaro in razočaranji, vendar nikoli odreči se iskanju Ljubezni. Kdor ne preneha iskati, ta n a koncu zmaga."

Iz knjige »Brida« - Paulo Coelho

Vaš Planetarij


15. december, 2008

♥ Kaj, če ...? ♥

Predstavljajmo si toliko majhnih (ali večjih) stvari v svojem življenju, ki nas »spravijo iz tira«. Npr.:

  • Dobili ste manjšo plačo kot prejšnji mesec…
  • Nekdo je na parkirnem prostoru opraskal vaš novi avto…
  • Bili ste zmenjeni z nekom, pa ni prišel, niti se ni opravičil…
  • Zaljubili ste se v osebo, v katero se »ne bi smeli«…
  • Močno dežuje, vi pa pripravljate zabavo za rojstni dan v naravi ali na vrtu…
  • V trgovini ste pozabili nekaj kupiti…
  • Letalo zamuja nekaj ur…
  • Nepričakovano vas zapusti prijatelj, partner…
  • Greste k frizerju in vam naredi frizuro drugače, kot ste hoteli…
  • Prišli ste domov in uzrli nered…
  • Šef se spravi nad vas brez razloga…
  • Natakar v gostilni je prepočasen…
  • …in še nešteto vsakodnevnih reči…

Naš um je velikokrat kontroliran, in s prepričanjem »kako bi stvari MORALE potekati« onesnažuje nas in našo okolico…

SPREMENIMO PREPRIČANJE!
SPREJMIMO TA TRENUTEK TER TISTO, KAR SE DOGAJA V NJEM!


Postavite si vedno vprašanje (najprej globoko vdihnite):

"Kaj, če bi vse to bilo popolnoma v redu?"
"Kaj, če nič okoli mene nima nobene moči da me naredi nesrečnega?"
Kakšna osvoboditev!...

SPREJMI. DOVOLI SPOKOJNOST. DOVOLI RADOST. IN POTEM DELUJ… IN SE VPRAŠAJ… IZ TEGA TRENUTKA:

"KAKO LAHKO SEDAJ DELUJEM?"
To je "dejanje v predaji"… Takrat lahko točno vemo, kaj nam je storiti… Še vedno imate tri izbire v situaciji:

  1. Sprejmete situacijo tako, kot je
  2. Spremenite ali popravite, kar lahko
  3. Odmaknete se iz položaja

 

~~~~~

2. DEL

Ko so misijonarja iz Tajske spraševali, kako je lahko sploh kdo srečen v tem svetu nestalnosti in sprememb, je rekel:

»…nekdo mi je dal ta kozarec, ki mi je neznansko všeč...Odlično zadržuje vodo in se na soncu čudovito blešči. Ko ga tlesknem s prstom, oddaja prekrasen zvok…Nekega dne pa ga lahko s police odpihne veter; ali pa ga moj komolec vrže z mize…Tako in tako vem, da je ta kozarec že razbit; zato neverjetno uživam v njem!«

(Achaan Chah Subatou)

NAUK:
Nič ne obstaja, česar bi se mogli krčevito oklepati in, ko vemo, da je naš »kozarec« že razbit, je bolje da v njem neznansko uživamo – SEDAJ! S časom se lahko vse, kar trenutno imamo neznansko radi, ali pa česar se tako oklepamo, spremeni ali izgine…
Zato: neznansko uživajmo v vsem kar imamo – SEDAJ!


22. oktober, 2008

♥ Zgodba o dveh mojstrih zena ♥

Dva mojstra zena, Tanzan in Ekido, hodita po vaški stezi, polni blata po močnem deževju. V bližini vasi srečata dekle, ki je poskušalo preiti na drugo stran steze, a je blato bilo tako globoko, da bi umazala svileni kimono, ki ga je nosila. Tanzan jo je dvignil in prenesel na drugo stran. Mojstri so v tišini nadaljevali svojo pot.

Pet ur pozneje, ko so se bližali hramu, v katerem so spali, Ekido ni več zdržal.
» Zakaj si prenesel tisto dekle čez stezo?« je vprašal, » Mi mojstri ne bi smeli početi takih stvari.«
» Jaz sem dekle spustil nekaj ur nazaj,« je vrnil Tanzan, » kaj ti jo še nosiš?«  

♥ Dve raci ♥

Pravijo da so največji mojstri, od katerih se lahko učimo, živali.
Če opazimo dve raci, ki se stepeta, kar traja kratko, gresta narazen in odplavata vsaka na svojo stran. Tedaj vsaka raca še močno zamaha s krili, osvobajajoč se odvečne energije, ki se je nakopičila med bojem.

Če bi raca imela ljudski um, bi nadaljevala oživljati boj z razmišljanjem in dodelavo zgodbe. Npr: »Ne morem verjeti da je to naredila! Kaj misli da je jezero njeno? Sploh nima spoštovanja do mojega osebnega prostora! Nikoli več ji ne bom verjela. Naslednjič bo sigurno poskušala nekaj samo zato, da me razjezi…
Gotovo že nekaj tuhta… Ampak ne bom več dovolila da se to ponovi! Bo že videla – nikoli ne bo pozabila tega!« 

NAUK:
Nepripravljenost ljudskega uma, da se odreši slehernega trenutka v preteklosti ali namišljeni prihodnosti, nam ne pusti popolnoma sprejeti sedanji trenutek, večni zdaj, v katerem je vsa moč ustvarjanja. Um vedno analizira in tuhta o situacijah dneve, mesece, leta…
Preteklost je samo zgodba uma, ki je ni več. Prihodnost je le domišljija.

ZDAJ ustvarjamo svoje življenje. Edino ZDAJ se lahko naredi vse, kar lahko izpolni tvoje srce, reši trenutni problem… in sprejmi ta trenutek tak, kot je…poslušaj, kaj ti govori…in glej čudeže…  

» Na tisoče sveč se lahko prižge z eno samo, a življenje le te se ne bo skrajšalo. Sreča se nikoli ne zmanjša z dajanjem! « Učenje Bude 
» Več ste odvisni od mnenj drugih  ljudi, zunanjih stvari in okoliščin, večjo imajo moč nad vami. «  Harold Sherman 
» Znano področje je temnica. Neznano področje predstavlja polje čistega potenciala, polje v katero moramo zakorakati. «  Deepak Chopra


1. september, 2008

♥ Kitajska zgodba♥

Na Kitajskem je imel nosač vode dve veliki keramični posodi za vodo, ki sta viseli na palici, ki jo je nosil preko ramen. Ena posoda je bila poškodovana, medtem ko je bila druga popolna.

Iz prve posode je curljala voda celo pot domov. Popolna je bila ponosna na svoje delo, saj je v njej nosač prinesel domov veliko večjo količino vode kot v poškodovani, medtem ko je bilo poškodovano posodo sram.

Nekega dne je poškodovana posoda odgovorila svojega nosača: »Sram me je, ker ti ne morem služiti tako, kot bi želela.« Na to je nosač odgovoril:« Si opazila, da rožice cvetijo le na tvoji strani in ne na strani posode, ki je popolna? To je zato, ker sem vedel za tvojo pomanjkljivost in sem sejal rožice na tvoji strani poti. Vsak dan si jih ti zalivala. Že dve leti zalivam in občudujem te čudovite cvetlice, ki mi prinašajo veselje. Če ne bi bila taka, kot si, me te cvetlice ne bi razveseljevale dan za dnem.« 

NAUK:
Vsak  od nas ima svojo posebno pomanjkljivost. Vsak od nas je na nek način poškodovana posoda, toda prav te napake naredijo naša življenja zanimiva in vredna.
Sprejmimo se take, kot smo, in z veseljem ugotavljamo pozitivne lastnosti soljudi, prijateljev in sodelavcev.
Ugotovili boste, da ima čisto vsak nekaj dobrega v sebi.

 


24.julij, 2008

♥ Kaj vidiš pred seboj? ♥

Navaden, star lonec za kuhanje, ves obtolčen in črn od saj. Nad ognjem stoji v stari peči. V njem klokota voda in uhajajoča para mu stresa pokrov. V loncu vre voda. Kuha se meso s kostmi in še nekaj krompirjev. Kakor da nima za nas stari pisker nobenega pomena. Morda le to, da juha prijetno diši, da te opozarja na občutek lakote.

Toda jaz sem Indijanec.

Premišljam o preprostih rečeh: na primer o starem loncu. Kipeča voda v njem prihaja iz deževnega oblaka. Je prispodoba Neba.
Ogenj ima izvor v Soncu, ki nas greje – ljudi, živali, drevesa. Meso me spominja na štirinožna bitja, naše brate, živali, da se lahko hranimo in da lahko živimo. Para je podoba življenjskega diha. Bila je Voda; zdaj se dviga proti Nebu, postala bo oblak. Vse to je Sveto.
Če imam pred očmi ta lonec, si mislim, na kako preprost način skrbi zame Veliki Duh.
Mi pogosto razmišljamo o vsakdanjih rečeh. Po našem prepričanju imajo dušo. Svet okoli nas je poln simbolov. Iz njih razbiramo smisel življenja. Vi, belci, tako pravimo, ste napol slepi, ker ne vidite vsega. Mi vidimo marsikaj, česar vi že dalj časa ne opažate več. Lahko pa bi, če bi hoteli. Preveč ste zaposleni.
Indijanci živimo v svetu simbolov, v katerem je to, kar je vsakdanje, povezano z duhovnim.

Za vas so simboli le besede, izgovorjene ali zapisane v knjigah. Za nas so del narave, del nas samih – Zemlja, Sonce, Veter in Dež, Kamni, Drevesa, Živali, celo majhne kobilice in mravlje. Poskušamo jih razumeti; ne z glavo, ampak s srcem.

ZGODBA INDIJANCA


12.junij, 2008

♥ Indijanska zgodba o ljubezni ♥

Neki indijanski izvidnik je našel na vrhu gore orlovo jajce.

Vzel ga je s seboj in ga položil v gnezdo navadne kokoši, ki naj bi ga izvalila. Ko je napočil čas, se je izvalil orlov mladič z drugimi piščeti, saj je z njimi ležal v istem gnezdu. Mali orel je odraščal v krogu drugih piščancev. In kmalu se je naučil kokodakati, brskati po zemlji, iskati črve in insekte. Sem in tja je dvignil peruti in sfrfotal na eno od spodnjih vej drevesa, prav tako kot druge kokoši. Živel je v zavesti, da je kura. Minila so leta, in orel je postal star in siv.

Nekega dne je pogledal k višku v nebo in videl nekaj čudovitega. Visoko zgoraj, v neskončni modrini, je lebdel čudovit ptič, skoraj ne da bi udarjal s svojimi mogočnimi perutmi. Poln spoštovanja je stari orel gledal ptiča. To je nanj naredilo velik vtis in je rekel bližnji kokoši:
»Kakšen ptič pa je to?«
Kokoš je pogledala navzgor in rekla:
»O, to je orel, kralj višin. Toda ne izgubljaj več misli zaradi njega. Ti in jaz sva druge vrste, mi spadamo sem na zemljo.«
Torej orel ni več gledal navzgor in je umrl končno v veri, da je kokoš na dvorišču. Tako so vsi ravnali z njim, tako je odrasel, tako je živel in tako umrl…

Kaj pomeni ljubezen kot dejanje stvarjenja?
Videti orla in se zavedati, kaj v resnici je,
da lahko razvije vijuganje
in se dvigne kot orel v višave.
Pomeni ustvariti orla v orlu.


12.junij, 2008

Hiperaktivnost otrok ADHD (Attention deficit hyperactivity disorder)

Pred leti je prevladovalo mnenje, da hiperaktivnost povzročajo lažje možganske okvare.Zato so pri vsakem hiperaktivnem otroku opravili slikanje glave ...

  1. Kasneje se je pojavilo mnogo otrok, ki niso imeli nobenih možganskih okvar, bili pa so hiperaktivni. Pojavile so se nove ugotovitve, da hiperaktivnost povzroča tudi preveč zaužitega sladkorja, obilica dodatkov prehrambeni industriji (umetne pijače – koka kola).
  2. Bilo pa je mnogo staršev, katerih otroci niso imeli možganskih okvar, niso niti uživali prej omejene hrane. Raziskovalcem je bil to izziv za nadaljnje raziskovanje in ugotovili so, da hiperaktivnost stimulira tudi vzgoja z ohlapnimi mejami.
  3. Nadaljnja raziskovanja so pokazala, da vpliv našega okolja in družbe v kateri živimo močno vpliva na pojav hiperaktivnosti, kajti v nerazvitih deželah tega pojava ne poznajo.

Ali živimo v družbi, ki dela naše otroke bolne?

Mnoge psihologe in pedagoge so omenjena dejstva spodbudila k poglobljenemu opazovanju in raziskovanju. Leta 2007 je v Angliji izšla knjiga Toxic childhood, napisala jo je Sue Palmer, ki ne prihaja iz waldorfskih krogov, vendar v svoji knjiginavaja spoznanja, ki se popolnoma ujemajo z waldorfskimi. Omenja deset nivojev nevarnosti okolja:

  1. DRUŽINA – izgublja se pomen kvalitet družinskega življenja.
  2. TEHNOLOGIJA – otroci nimajo več možnosti opazovanja in opravljanja delovnega postopka, kajti v vsakdanje življenje vstopajo stroji. Na sprehod se odpeljemo z avtom, namesto, da bi šli peš.
  3. PREHRANA – nenaravna pridelava hrane, dodatki v predelani hrani, gensko spremenjena živila.
  4. RITMIČNO RAZLIKOVANJE DNEVA IN NOČI – pojav elektrike je zmanjšal občutek naravnega ritmičnega počitka. Otroci gredo v posteljo pozno in ne čutijo več utrujenosti, ker k počitku ne odhajajo vedno ob istem času. Človek se mora naučiti reagirati na občutek utrujenosti.
  5. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE – vse je storilnostno naravnano.
  6. MEDIJI – Dandanes je skoraj nemogoče otroka zaščititi pred vplivom medijev. Preko njih so otroci ves čas preplavljeni z informacijami katerih ne morejo razumeti, jih z razumevanjem »prebaviti«, zato ostajajo v njih, se kopičijo in povzročajo stiske, strahove, nezaupanje – ogrožajo notranji mir.
  7. NENADZOROVANA UPORABA RAČUNALNIKA – V računalniških igrah otrok navidezno sodeluje, vendar ga oddaljujejo od resničnosti, uspavajo njegovo voljo, da izgublja občutek za realno življenje, prostor in čas. Z miško spodbuja in vodi aktivnost, v katero sam osebno ni vpleten, a je s tem globoko duševno povezan. Ko z igro prekine, vsa ta računalniška aktivnost v njem še vedno odzvanja, je kot odsev in otroka stimulira k nekontroliranim gibom, katerih se otrok ne zaveda. Velikokrat so ti gibi tudi povod agresije nad sošolci. Povsem miroljuben in nežen otrok lahko zaradi tega postane zelo moteč za svojo okolico.

    Izkušnje mnogih mladostnikov pokažejo kako nevaren je računalnik, saj se kar naenkrat ves njihov interes preusmeri le vanj in kljub temu, da so bili nekoč aktivni, bistri, vedoželjni, postanejo pasivni, nezainteresirani. Lahko rečemo, da ima delovanje računalnika podoben učinek kot droga. Odrasli pozabljamo, da je nekaj, kar nam služi kot tehnološki pripomoček, otroku, ki je neizoblikovana osebnost, lahko zelo škoduje. Alkohol in drogo še prepoznamo, a vplivi računalnika so za nas še novi, zato nismo dovolj pozorni.
    .
  8. POMANJKANJE STIKOV Z NARAVO – Ob stiku z naravo otrok na zdrav način preizkuša sebe, bivanje v naravi ga umiri.
  9. ŠPORT – K vzrokom hiperaktivnosti prištevamo vse tiste športne aktivnosti, ki otroka oddaljujejo od tega, da bi doživljal veselje v gibanju in so usmerjeni le v uspeh.
  10. RELIGIJA – Vedno manj imamo možnosti doživljanja pravega religioznega vzdušja. Pri tem ne mislimo na institucionalno religioznost ampak na doživljanje »svetosti«.

Povzetki iz predavanja g. Wiecherta, decembra 2007.

Ne moremo spreminjati časa v katerem živijo naši otroci, prav tako nima pomena, da bi tarnali nad izgubo preteklega obdobja, kjer je okolje še pripomoglo k vzgajanju. Zelo pomembno je, da se zavemo vplivov okolja in se odločamo, kako se bomo na to odzvali.

Znašli smo se v precepu, kajti imamo vedno manj časa, ki bi ga posvetili družini in otrokom, po drugi strani pa ni več samodejne opore okolja kot nekoč. Zato se moramo prebuditi in se aktivno vključevati v razvoj naših otrok. Danes otrokom ni samoumevno, da bodo odprli peresnico in ošilili barvice, čeprav jih pri šolskem delu uporabljajo vsak dan. Urejanje domačega in šolskega delovnega prostora je za mnoge težka preizkušnja.

Odrasli, vzgojitelji in starši se moramo zavedati, da je zaradi zgoraj omenjenih vplivov okolja to za otroke zares težko. Zato je naša prva naloga, da jim pri tem pomagamo. To pomeni, da tako delo načrtujemo, ga vsakodnevno izvajamo in se z otrokom na ta način brusimo v vztrajnosti.

Ko so otroci stari 10 let pričenjajo drugače opazovati in doživljati ljudi okrog sebe, kar je povsem naravno in razvojno pravilno. Kritike, ki padajo iz otroških ust pa nas zato ne smejo zmesti in navdajati z občutki krivde, saj so jih in jih bodo izrekali vsi otroci v tem obdobju.

Odrasli moramo poiskati v sebi čvrstost in odločnost, da vztrajamo pri naših odločitvah. Lažje je ugajati kot vztrajati, to vemo vsi. Zato ob tem tudi odrasli razvijamo sami sebe. Resnični vzgojitelji v vzgojnem procesu vzgajajo tudi sebe, ne le druge.

Vera Grobelšek
Waldorfska šola Ljubljana