Zdravilne Rastline

11. oktober, 2011

♥ Melisa (Melissa Officinalis L.) (na vrh strani)

Zgodovina

Melisa je znana že iz starih časov. Najboljši poznavalec te rastline, Pier-Andrea Mattioli (botanik in zdravnik iz 16. st.), je o njej povedal takole: »Melisa ima zelo dobro lastnost, da krepi srce, predvsem tistim, ki se bojijo noči in jim tolče srce, čisti kri, odpravlja slabo voljo in žalost, ter pomaga hladnemu želodcu in skoraj vsem notranjim organom.«

Po signaturi ima melisa obliko srca in je rastlina za srce.

Dioskurid in Pinije Sekund priporočajo melisin sok za oči, Sveta Hildegarda pa za meliso pravi: »kdor jo uživa, se bo veselil, ker njena toplina obdaja vranico in srce, ki postane radostno.«

Opis rastline

Trajnica z zelo razvejenim štirioglatim steblom višine do 60 cm. Listi so jajčasti v obliki srca, po robovih valoviti oz. zarezani. Cvetovi so belo-rumene barve.

Čas cvetenja: maj-junij
Vonj in okus: celotna rastlina diši po limoni, okus je aromatičen.
Kje jo najdemo: raste v bližini naselja, ob ograjah, v grmih, gozdovih, tam kjer se vzgaja…

Nabiranje: celo rastlino ali cvetove nabiramo pred ali v času cvetenja.

Zdravilni učinki

Človeku, izmučenemu od trpljenja, bolezni, življenjskih porazov v družini ali družbi, melisa čudežno vrača nasmeh.
Deluje preventivno pred različnimi obolenji in deluje pomirjajoče pri:

  • Anoreksiji,
  • Depresiji,
  • Histeriji,
  • Migreni,
  • Napetosti,
  • Nespečnosti,
  • Strahu,
  • Zaskrbljenosti,
  • Težavah pri menstruaciji,
  • Brnenju v ušesih.
  • Pospešuje znojenje in vetrove,
  • Umirja krče in živce,
  • Krepi duh in odganja slabe misli,
  • Čisti kri,
  • Veseli srce.

Pomaga pri boleznih:

  • Živčevja,
  • Prebavil,
  • Srca.

Je redka rastlina z antivirusnim delovanjem, zato se priporoča pri raznih epidemijah kot so gripe, viroze, kožna obolenja (herpes…).
Eterično olje melise ima antibakterijsko, antiglivično, antioksidantno, antivirusno, narkotično, pomirjevalno delovanje.

Melisa se uporablja kot:

  • Čaj
  • Tinktura
  • Eterično olje
  • V kulinariki kot začimba

Kontraindikacije

Dolga uporaba lahko nadraži jetra in živce.

OPOZORILO: Pri  uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo ter bodite pozorni na kontraindikacije!


14. april, 2011

♥ Čemaž (Allium ursinum L.) (na vrh strani)

Zgodovina

V starem Egiptu so čemaž imeli za sveto rastlino, ne brez razloga…
Čemaž (tudi divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec) je trajnica z zdravilnimi učinki.
Številna imena, ki se uporabljajo za čemaž, kažejo na razširjeno uporabo v preteklosti, izvirajo pa iz določenih značilnosti rastline (vonj po česnu, rjavi medvedi radi jedo čemaž, listi suličaste oblike ...)

Razširjenost

Raste divje v vsaj deloma senčnih hrastovo-gabrovih ali bukovih gozdovih ali v negozdnih združbah po vsej Evropi (vključno z Veliko Britanijo in zahodno Azijo). Raste od marca do junija in cveti od aprila do maja v gosto poraslih preprogah.

V Sloveniji raste skoraj povsod: na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in celo v Prekmurskih ravninskih gozdovih.

Opis rastline

Mladi listi so sveže zeleni in svetli, stari pa suličasti in temneješi. Snežno bel cvet je sestavljen iz 2 do 3 suho-kožnatih ovršnih listov. Pokončno steblo, ki zraste največ 30 cm visoko, ima bodisi trirob, bodisi okrogel prečni prerez. Čemaž ima v zemlji podolgovato čebulico, ki je obdana z belo prozorno kožico.

Podoben je dvema zelo strupenima rastlinama: šmarnici (Convallaria majus) in podlesku (Colchicum autumnale), ki pa ne dišita po česnu. Šmarnično cvetje je precej drugačno od čemaževega, listi pa se skorajda ne razlikujejo. Podlesek raste v rozetah, listi so spodaj žlebasti, rastlina pa je bolj toga in raste navpično.

Čemaž v prehrani

Čemaž so uživali že Rimljani, ki naj bi ga imeli celo rajši kot česen. Vsebuje alicilin, ki ima antibiotično delovanje, vsebuje eterično olje z alisulfidi, podobno kot pri česnu, biološke katalizatorje in do 15% polisaharidov. Mladi listi vsebujejo od 20- 50 mg vitamina C in nekaj karotina.

Čemaž je v celoti užiten, vendar ga ne smemo uživati v prevelikih količinah. Uporabimo lahko liste, čebulice, cvetove in plodove. Cvetovi imajo močnejšo aromo, stari listi pa šibkejšo. Največ nabiramo liste, ker jih najlaže opazimo. Pripravimo lahko čemaževo juho ali uživamo presnega v solatah, prelivih in v namazih. Z nekuhanim in narezanim čemažem se lahko začini vse vrste jedi.

Učinki

Zdravilni deli rastline so mladi pomladni listi, ki se nabirajo aprila in maja. Čemaž ima podobne lastnosti kot česen, vendar je bolj zdravilen. Čemaž se uporablja predvsem v ljudski medicini, ker spodbuja delovanje žlez, krvni obtok, čisti celotno prebavno pot in dihalne poti, učinkuje razkužujoče in je dobro sredstvo proti glistam v črevesju, čisti kožo in posledično odpravlja izpuščaje in lišaje, pospešuje celjenje ran in blagodejno vpliva na celo telo. Čemažev sok je uspešen pri hematomih in odprtih ranah, ki se težko celijo. Je dobro antibakterijsko sredstvo.

Poleg tega je dober antiastmatik, znižuje holesterol, je dober diuretik(odvaja seč iz telesa) in antipiretik (niža vročino).

Sušenje te rastline ne pride v poštev!

Pa gremo v gozd po čemaž!

OPOZORILO: Pri  uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo ter bodite pozorni na kontraindikacije!


5. oktober, 2010

♥ Ognjič (Calendula officinalis L.) (na vrh strani)

Zgodovina:

V starem Rimu so verjeli, da je ognjič vzklil na grobu vestalke, ki je od žalosti umrla zaradi ljubezni do rimskega mladeniča.
Pozneje se je izkazalo, da legenda o prepovedani ljubezni ni resnična, in da ognjič prihaja iz Indije. Ognjič je ena med najbolj razširjenimi rastlinami, ki se uporablja v fitoterapiji in v ljudskih običajih vsepovsod po svetu…
Ime »calendula« je ognjič dobil iz besede »calendae«, ki pomeni prvi dan v mesecu. Povezano je še s tem, da se cvetovi odpirajo z vzhodom ter zapirajo z zahodom sonca.
Pri ljudeh je znan kot barometer dežja. Če so cvetovi zjutraj zaprti, bo tekom dneva zagotovo deževalo!
Po nekaterih običajih (na hrvaškem) se je ognjič daroval kot znak ljubezni.

Ognjič je rastlina, ki izžareva lepoto. Je enoletnica, ki zraste v višino 30 do 60cm. Cvetovi so rumeno-oranžne barve in cvetijo od junija do septembra, oziroma do pričetka hladnih dni..
Je mediteranska rastlina, vendar je razširjena po celotni Evropi, vzgojena na vrtovih ali kot »divja« ob poteh in ograjah…

Zdravilni učinki:

  • Deluje protivnetno (celi rane, vnetja);
  • Odklanja motnje prebavnega trakta (normalizira delovanje jeter in žolča, zmanjša težave pri ranah na želodcu, dvanajstniku…);
  • Deluje proti krčem (blaži menstrualne težave, spazme dihalnega sistema npr. astme);
  • Čisti krvne žile;
  • Zmanjšuje nivo holesterola;
  • Znižuje krvni pritisk;
  • Deluje blagodejno na kožo (pravijo da ni kožne bolezni, kateri ognjič ne bi pomagal!);
  • Izboljšuje vid;
  • Učinkovit proti glivicam (predvsem proti kandidi);

Ognjič se uporablja v :

  • v čaju (za pitje in izpiranje ter obloge)
  • kot tinktura (za določena obolenja)
  • v olju (za poškodovano kožo)
  • v masti (za določena obolenja)
  • v veterini, za zdravljenje ran in obolenj pri živalih.
 Kontraindikacije: pogoste so alergije pri osebah alergične na ambrozijo.

OPOZORILO: Pri  uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo ter bodite pozorni na kontraindikacije!


23. junij, 2010

♥ Kamilica (Matricaria Chamomilla L.) (na vrh strani)

Zgodovina:

Pri ljudeh je preizkušeno  zdravilo za vsa obolenja, s tisočletno tradicijo zdravljenja… pri alkimistih in astrologih je rastlina planeta Merkur. Tukaj je naravna povezava med delovanjem planeta in rastline. Merkurjeva energija je povezana na močno komunikacijo in predstavlja aktivno inteligenco, kot so učenje, govor, pisanje, koordinacija in ravnotežje.

Ime je pridobila iz latinske besede »mater«, v prevodu maternica (uterus), ker je bolj znana pri zdravljenju ženskih obolenj.

Je trajnica, do 60 cm visoke rasti, ozkih listov. Velike cvetne glavice imajo obodne bele cvete in rumenkasto cevaste cvetove v sredini glavice.
Cveti v obdobju od junija do avgusta.
Raste na nepredelanih, neplodnih področjih, na poljih med žitom, ob poteh, …
Vzgaja se pa tudi na poljih in vrtovih…

Zdravilni učinki:

  • Deluje protivnetno
  • Znanstveno dokazano se uporablja pri zdravljenju obolenj želodca in dvanajstnika,
  • Pomaga pri krčih, posebej pri otrocih ,
  • Zmanjšuje in pomirja glavobol,bolečino nog, nevrološka obolenja,
  • Deluje proti bakterijam v urinu, na koži, v črevesju,
  • Pomaga pri različnih problemih kože kot so vnetja, opekline, sončne opekline, rane,
  • Pomaga pri težavah z masnim lasiščem,  očesnih težavah,
  • Pospešuje izločanje urina in potenje,
  • Pomaga pri glivičnih infekcijah,
  • Zmanjšuje napihnjenost ,
  • Pomaga pri nespečnosti, nočnih morah, depresiji, splošno oslabljenem fizičnem in psihičnem stanju,
  • Zvišuje število levkocitov v krvi,
  • Pri ženskah pomaga pri zdravljenj belega perila, menstrualnih krčih, vnetnih procesih… 

Zahodna ljudska medicina uporablja kamilico pri zdravljenju:

  • Artritisa, alergij, angin, abscesa, vnetij, trebušnih bolečin, bolečin ušesa, grla, bronhitisa, boleznih žlez, ledvic, prehladov, obolenjih živčevja, mehurja, dermatitisa, glavobola, hemoroidov, infekcij, , krčev, stresa, vetrov, zaskrbljenosti, za umivanje obraza, v kopeli,  za izpiranje očes, za grgranje, …

KAMILICA SE UPORABLJA KOT:

  • Čaj
  • Tinktura
  • Olje (masaže)
  • V homeopatiji (predvsem za otroke, s pretirano občutljivostjo na bolečino, kjer odreagirajo z močno jezo…ne prenašajo dotik, so grobi)…
  • V aromaterapiji ( v kopeli, v inhalacijah, za nego kože lica in telesa, za sproščanje v dišečih svetilkah…)
 

Kontraindikacije: možne so alergije, občutljivost na kamilico

OPOZORILO: Pri  uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo ter bodite pozorni na kontraindikacije!


15. december, 2008

Lovor (Laurus nobilis L.) (na vrh strani)

Zgodovina

Domovina lovora je Mala Azija. V starem veku je predstavljal sveto rastlino Boga Apolona. Grki so z lovoriko nagrajevali zmagovalce na Olimpijskih igrah. Stari Rimljani, pesniki, pisatelji in vojaki pa so kot nagrado za svoje dosežke na glavi nosili lovorjev venec kot simbol časti in slave.

Z lovorovim listjem so drgnili meče in kopja po velikih zmagah. Najlepši gozdovi lovora na svetu so v okolici Lovrana, ki je tudi po tej rastlini dobil ime (Laurus).

Zdravilni učinki rmana:

POMAGA PRI:

    • stimuliranju organov
    • kašlju, prehladu, gripoznih obolenjih
    • boleznih želodca
    • boleznih krvi
    • boleznih prostate
    • infekcijah sečil
    • boleznih živčnega sistema (depresije, stres, nespečnost, razdražljivost,)
    • glavobolih, migrenah
    • revmi…

KONTRAINDIKACIJE:
Ljudska medicina uporablja lovor kot pomoč pri zdravljenju obolelih ledvic, krčev, impotence, histerije, ranah, ugrizih živali, ženskih boleznih, v veterini pri nategnjenih mišicah, obolenjih vimen …

Lovor se uporablja v pripravkih, kot:

  • mast (proti hemeroidom)
  • lovorovo olje (pri masažah, dezinfekciji kože, kožnih izpuščajih…)
  • eterično olje (proti zobobolu, kot inhalacije v aromaterapiji, za masažo bolečih mišic, kožnih obolenj, v kopelih)
  • čaj
  • začimba
  • vino
  • tinktura
  • prašek

KONTRAINDIKACIJE:
Lovor naj ne bi jemale nosečnice ter osebe z občutljivim želodcem in črevesjem, katere čutijo odpor do rastline, kot začimbe.

In še preverjen recept s Primorske:

  • 20 listov lovora
  • 1 limona
  • 20 dag sladkorja
  • ½ litra vode

Liste lovora, limono, zrezano na pol ter sladkor kuhamo v vodi, dokler se ne zgosti do konsistence sirupa. Shranimo v stekleno posodo in jemljemo eno žlico pri kašlju ( lahko tudi večkrat na dan, pomaga tudi pri zelo trdovratnem kašlju!).

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije.


15. december, 2008

Rman (Achillea Millefolium L.) (na vrh strani)

Zgodovina

Latinsko ime »Achilea« je rman dobil po Ahileju, katerem je Afrodita zdravila rano; in ker je po peclju na stotine lističev, kot pravijo ljudje, je še dodano ime »millefolium« kar pomeni tisoč lističev… Zraste do 80 cm višine, cveti v času od aprila do septembra, bele ali roza-rdečkaste barve. Raste dejansko vsepovsod; na poljih, na livadah, v sadovnjakih, zraven prog, poti…

Zdravilni učinki rmana:

  • preprečuje infekcije pri zunanjih in notranjih krvavitvah
  • za čiščenje krvi
  • proti vnetjih
  • POMAGA PRI:
    • diabetesu
    • bolečinah v hrbtenici
    • spomladanski utrujenosti
    • malariji
    • glavobolu
    • zobobolu
    • slabem metabolizmu
    • neprijetnem zadahu
    • negi kože, las, ran
    • pri hemeroidih…
  • PRI BOLEZNIH:
    • dihal in ustne votline
    • ledvic
    • srca in ožilja
    • ženskih organov
    • jeter
    • črevesja
    • želodca
    • mehurja
    • kosti
    • živcev (napetost, nespečnost,…)
    • proti tumorjem…

Rman se uporablja:

  • v čaju (univerzalni)
  • kot tinktura (za zdravljenje varic)
  • v vinu (za rane in poškodbe)
  • v olju (za notranje, zunanje rane)
  • kot sok kot prašek (za detoksikacijo organizma)
  • v veterini (kot hrana, pri krčih in nadimanju :-)
  • kot vodni ekstrakt
  • pri preživetju v naravi

KONTRAINDIKACIJE:
Rman ne uporabljajo osebe, ki imajo težave z žolčem, insuficienco jeter, aktivno rano na želodcu (ulcusom) , nosečnice (ker stimulira maternico) ter osebe z epilepsijo.

No, kot vidimo , je rman čudežna rastlina, skoraj za vse!
Uživajmo rman!

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije.


22. oktober, 2008

Rožmarin (Rosmarinus Officinalis) (na vrh strani)

Zgodovina

Rožmarin je pri starih Rimljanih bila sveta rastlina, katero so posvetili boginji lepote in ljubezni, Afroditi. Menihi so tisti, ki so rožmarin prenesli iz Sredozemlja, čez Alpe, po Evropi. Ime »rosmarinus« prihaja iz latinske besede »ros marinus«, kar pomeni »morska rosa«.
Ker so ga imeli za rastlino ki preganja zle duhove, ga človek še danes uporablja pri različnih obredih: od rojstva, poroke, do smrti.
V nekaterih narodih še danes mladoporočenka posadi vejo rožmarina za dolg in srečen zakon.
O zdravilnem delovanju govori zgodba dvainsedemdesetletne madžarske kraljice Elizabete, ki je tako zbolela za revmo. Utrujeno od bolezni in življenja, se je popolnoma ozdravila in pomladila, zahvaljujoč njenem zdravniku in rožmarinu. Pozneje jo je zaprosil še poljski kralj. Po njej je pripravek od rožmarina dobil ime »Aqua reginae Hungariae«.

Zdravilni učinki rožmarina:

  • vrne izgubljeno moč
  • okrepi živčevje
  • poboljša vid
  • izostri razum
  • okrepi želodec
  • spodbuja znojenje
  • okrepi lasje
  • za sprostitev telesa in duha
  • za znižanje krvnega pritiska
  • zdravi kožne bolezni
  • pri gripi, prehladih
  • uporaba pri bolezni jeter
  • proti nevrozi, depresijam
  • proti zaprtju
  • pomaga pri delovanju srca
  • zdravi ženske bolezni
  • omili revmatize

Rožmarin se uporablja:

  • v obliki čaja
  • kot svež sok listov
  • kot eterično olje
  • kot tinktura (+ med, kot dodatek kremi)
  • dodatek masti (za masažo)
  • v olju
  • v kopeli
  • vinu…

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije. Rožmarin se NE UPORABLJA v nosečnosti!
V večjih odmerkih lahko povzroči drisko.


2. januar, 2009

Šentjanževka (Hypericum perforatum) (na vrh strani)

Zgodovina

Že v davni preteklosti so jo astrologi in zeliščarji imenovali kot rastlino Sonca in zaščite od zla.
Rastlina »Sonca«, ki dokazuje njeno pogosto uporabo proti sončnimi opeklinami, ter ime »Rastlina gospe«, kot rastlina za ženske bolezni.
Tisočletno prepričanje narodne medicine potrjuje njene nadnaravne, čarobne, mistične učinke, katere je znanstveno težko dokazati ( pri zdravljenju AIDS-a, artritisa, grla, bolečinah v hrbtu, pri ugrizih, glavobolu, hemoroidov, notranjih krvavitev, opeklin, slabe cirkulacije, žolčnih kamnov, histerij…)

Zdravilni učinki šentjanževke:

Pri boleznih:
  • imunskega sistema
  • sečil (ledvice)
  • kože
  • prebavil
  • dihal
  • spolovil
  • živčnega sistema
  • žlez z notranjim izločanjem

Pomaga pri:

  • depresiji
  • deluje kot antibiotik (pri obolenjih, katera povzročajo stafilokok, streptokok, E.Colli...)

Šentjanževka se uporablja:

  • kot sok
  • v čaju
  • v olju (olivno olje)
  • za masažo

KONTRAINDIKACIJE:
V času terapije s šentjanževko se občutljive osebe ne bi smele izpostavljati soncu. V tem času naj ne bi uživali alkohola, zelo slano in začinjeno hrano.

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije.


2. marec, 2009

Žajbelj (Salvia officinalis L.) (na vrh strani)

Angleži pravijo: "Kdor želi dolgo živeti, naj v maju uživa žajbelj."
V starih spisih medicinskih šol v Salernu, piše:"Zakaj bi umrl človek, ki ima na vrtu žajbelj?"
Samo ime salvia, ki izvira iz italijanščine, pomeni "rešiti".
Je rastlina, ki pri nas raste ob obali in na otokih, na kamniti, revni zemlji, ter na livadah in bregovih.
Raste kot mali grm, do višine 50-70 cm. Listi so ozki, dolge jajčaste oblike, sivozelene barve, z gostimi dlačicami. Cveti na samem vrhu rastline, od maja do junija; cvetovi so vijolične barve.

Zdravilni učinki žajblja:

  • antibiotik
  • antiseptik
  • antimikotik
  • antioksidant
  • blagi "afrodizijak"
  • diuretik
  • termoregulator
  • kozmetik
  • preventiva pri gripi
  • regulator hormonalnega ravnovesja
  • regulator potenja
  • preventiva plešavosti (azijski rdeči žajbelj)
  • preventiva splava…

Pri obolenjih:

  • ustne votline in grla
  • sečil
  • kože
  • krvi
  • živcev
  • genitalij (neredne menstruacije, impotenca, ipd.)

Žajbelj se uporablja:

  • čaj (za boljše delovanje naj bi liste pustili vreti v vodi 3 minute (sprostijo se določena eterična olja).
  • začimba, jed (lahko žvečimo liste)
  • prah (posušena in zdrobljena zel)
  • vino

KONTRAINDIKACIJE:
Za osebe s "polno" krvjo, ki niso anemične.

Za žajbelj pravijo,
da je rastlina nadnaravne moči,
ki velikokrat čudežno pomaga
pri ozdravljanju nekaterih obolenj.

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije.


18. junij, 2009

Sivka (Lavanda Latifolia, L. Spica, L. Angustifolia)
(na vrh strani)

Sivka (LAVANDA) je dobila ime iz besede »lavare«, kar pomeni umivati, saj se je dodajala kopelim, oz. vodi za umivanje obraza in vodi za pranje perila, kot dišeča in zdravilna rastlina.
Menihi so jo razširili z obal Sredozemlja vse do severne Evrope. V Angliji se vzgaja že od 16. st., prvi zapisi pa so najdeni pri spisih Sv. Hildegarde.

Večletni zimzeleni grm zraste v višino približno do enega metra. Na dolgih štirioglatih mladikah so podolgovati ozki zelenkastosivi listi, na samem vrhu pa so cvetovi modrikaste barve. Raste na suhih, sončnih in kamnitih poljih, obokih in na otočnih kamenjarjih.

Zdravilni učinki sivke:

Uporablja se pri:

  • umivanju obraza in telesa
  • proti moljem
  • kot dišava v prostoru in kozmetičnih preparatih
  • za zdravljenje nekaterih obolenj v obliki čaja
    •  želodčnih, črevesnih, mišičnih krčih
    • za zdravljenje dihal (astma, prehladi, kašelj…)
    • vročini
    • živčnih obolenjih
    • migrenah, nezavesti
    • boleznih kože
  • za zdravljenje nekaterih obolenj kot eterično olje – aromaterapija, v obliki inhalacij, kopeli, masažah pri:
    • migrenah
    • depresijah
    • želodčnih težavah, vetrovih
    • prehladih
    • tahikardiji
    • vbodih insektov
    • za krepitev imunskega sistema
    • mozoljih
    • glivicah…

V zahodni medicini se je uporaba razširila in jo ljudje porabljajo še pri zdravljenju :

  • artritisa
  • izčrpanosti
  • opeklin
  • zvina
  • obolenj žlez
  • izgubi apetita…

Sivka se uporablja tudi kot začimba v kulinariki.

Kontraindikacije:
Sivko naj ne bi uporabljale osebe, ki imajo žolčne in jetrne težave, želodčne težave ali rano na želodcu.

NASVET:
Profesorica na Waldorfski šoli mi je povedala zanimivost s sivko… Ker sivka pobira nase negativno energijo z eteričnega telesa, se je po tuširanju z navadno vodo po telesu priporočljivo zdrgniti s sivkino soljo od glave do pete, sploh ko se počutimo izčrpani (jaz sivo zmeljem v mlinčku za kavo in pomešam s soljo). Potem se še enkrat stuširamo. Sivka v prostoru , lahko tudi v vazi za rože prav tako nase veže negativne energije.

No, pa na delo!


18. junij, 2009

Dvokrpi ginko (Ginko Biloba L.) (na vrh strani)

Dvokrpi ginko je daleč najstarejše živeče drevo na planetu, katere zgodovina sega preko 200 milijonov let v preteklost. Je drevo, ki je preživelo vse katastrofe skozi zgodovino, kljubovalo klimatskim spremembam, spremljalo razvoj in izumrtje dinozavrov, nastanek človeškega rodu, rojevanje gorstev,  preživelo ledene dobe in verjetno še marsikaj …
»Modernejše čase« je preživelo tudi zato, ker so ga kitajski menihi častili kot sveto drevo in je bil reden gost vseh tempeljskih vrtov. Leta 1859 ga je Charles Darwin upravičeno poimenoval »živi fosil«.
Čeprav je prvotni izraz za to drevo Ginkyo, se je zaradi tiskarske napake
zapisalo in ohranilo ime Ginkgo.

Besede v japonščini pomenijo: gin = srebro, kyo = marelica ter biloba = z dvema režnjema.
Ginko je dvodomna rastlina ( moško in žensko drevo), ki zraste preko 30 m visoko. Spada med iglavce, ima edinstvene pahljačaste liste, kar je ena njegovih posebnosti. Pri moških rastlinah je deblo bolj visoko in vitko, medtem ko imajo ženske rastline bolj košato krošnjo.
Plodovi na ženskem drevesu so podobni manjšim slivam rumeno zelene barve .Seme kali šele pri drevesu, ki je starejše od 70 let.
Drevo doseže častitljivo starost preko 1000 let, kar dokazujejo primeri v Aziji, na Kitajskem, Japonskem…Po oceni se najstarejši ginko nahaja v vrtu templja Yon mun v J. Koreji in je star več kot 1000 let ter meri v višino 60 m.

Tudi v Sloveniji so posamezna ginkova drevesa, ki so stara preko 100 let.  
Ginko ni odporen samo na napade raznih škodljivcev in bolezni, ampak tudi proti onesnaženem okolju, zraku, nizkim temperaturam (do  -30°C)…

Na Japonskem je dobil poseben pomen po letu 1945, po napadu z atomsko bombo na Hirošimo. Le 80 m od epicentra eksplozije, kjer ni preživel noben predstavnik rastlinske in živalske vrste, je naslednjo pomlad kot prvi znak življenja iz ožgane ginkove korenine pognal nov poganjek… Od takrat je ginko na Japonskem - simbol upanja v prihodnost.
Po eksploziji v Černobilu, Geigherjev števec pod krošnjami ginkovih dreves ni zaznal radioaktivnega sevanja.

Zdravilni učinki ginka:

Kitajska medicina je že pred tisočletji ugotovila zdravilne lastnosti ginka.
Ginkove liste in seme uporabljajo pri (zdravljenju):

  • Kašlja
  • Bolezni mehurja
  • Driski
  • Boljši prekrvljenosti možganov (drevo spomina)

Danes se sodobna medicina intenzivno ukvarja z zdravilnimi učinki ginkovih listov. GBE je oznaka, ki se uporablja v medicini in pomeni Ginko biloba extract.
To je izvleček, ki se uporablja pri:

  • Redčenju krvi in prekrvavitvi žil
  • Oskrbi tkiv s kisikom in hranilnimi snovmi
  •  pomanjkanju kisika in prekrvavitve v možganih (pešanju spomina, vrtoglavici, glavobolu, depresiji…)
  • Varovanju pred boleznimi srca in ožilja
  • zaščiti CŽS (centralni živčni sistem)
  • Problemih s potenco
  • Predmenstrualnim sindromom…

Kot vidimo, je ginko res božansko drevo. Mogoče vsebuje še kakšno skrivnost, nam še neznano, ki mu daje tako trdoživost in svetost, s katero je preživel vse izzive v preteklosti…Kako bo v prihodnosti?
Če vsak od nas posadi svojega ginka, bomo naredili nekaj zase in našo Zemljo!

NASVET: Posadite ga z namenom in ljubeznijo!

 …in še pesem Goethe-ja, ki jo je leta 1815 posvetil Mary Ann von Willemer ( v angleščini…):


This leaf from a tree in the East,
Has been given to my garden.
It reveals a certain secret ,
Which pleases me and thoughtful People.

Does it represent One living creature
Which has divided itself?
Or are these Two, which have decided,
That they should be as One?
To reply to such a Question,
I found a right answer:
Do you notice in my songs and verses
That I am One and Two?

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije.


14. september, 2009

Materina Dušica (Thymus serpyllum L.) (na vrh strani)

ZGODOVINA: Po legendi je materina dušica ali timijan dobila ime po Boginji (Madonni), ki je na rastlini počivala v času pobega v Egipt.

Beseda Thymos, katera v prevodu pomeni pogum, moč, kaže na spodbujajoči učinek te rastline. Egipčani jo uporabljajo za balzamiranje in umivanje mrtvih.

Timijan raste kot majhen plezajoči grm višine od 10 do 30 cm. Listi so neenakih oblik in velikosti, od linearnih, jajčastih, okroglih, po robu celi, grobi, »usnjeni«… Na vrhovih stebelc se razvijajo cvetovi od svetlordeče do temne magenta barve…

Raste na sončnih, suhih pobočjih, pašnikih, kamnitih področjih, livadah, poljih, v parkih, vrtovih, vzdolž poti, ob morju…

Čas cvetenja: maj – junij

Zdravilni učinki materine dušice:

Pravijo, da materina dušica zaslužno nosi to sveto ime, in je v vseh jezikih enako prevedena. Rastlina stimulira tako psihične kot fizične funkcije.

Deluje kot:

  • Antiseptik (za notranje organe, kožo, ustno votlino, dihala, urogenitalne organe)
  • Ekspektorant (olajša izkašljevanje)
  • Antitusik (umirja oslovski kašelj)
  • Diuretik (olajša oz. stimulira uriniranje)
  • Karminativ (pri napihnjenosti, vetrovih)

Deluje pri:

  • Nervozah, depresijah
  • Alkoholizmu
  • Slabosti
  • Astmi, bronhitisu, emfizemu, TBC
  • Migrenah
  • Slabokrvnosti
  • Nespečnosti
  • Slabi cirkulaciji
  • Stimulira seksualne funkcije

Materina dušica se uporablja kot:

  • Čaj
  • Tinktura
  • Namočena v kisu
  • Začimba
  • Kopel

Navodilo za čebelarje:
Timijan je izvrstna paša, ker omogoča dober prinos kvalitetnega medu.

Kontraindikacije:
Osebe, ki imajo težave z jetri ali akutno razjedo na želodcu, naj ne bi jemale materine dušice.

Opozorilo:
Pri uporabi rastlin in receptov poiščite ustrezno gradivo in bodite pozorni na kontraindikacije.